PODNEBJE IN RASTJE
-PUŠČAVSKO: je v obeh puščavah. Tu raste trava, dateljnove palme
-POLPUŠČAVSKO: je v Kordofanu, kjer je malo grmičevja in trave.
-SAVANSKO: je v Gezirih. Tu uspeva visoka trava in malo grmičevja.
-EKVATORIALNO: je v močvirju Sudd.Tu uspeva tropski gozd.
-GORSKO: z višino se rastje spreminja.

GOSPODARSTVO
-POLJEDELJSTVO je najbolj razvito v Geziri. Je namakalno in gojijo bombaž, za hrano riž, proso, žitarice…V ostalih predelih je gospodarstvo zelo slabo razvito zaradi pomanjkanja vode.

-ŽIVINOREJA je nomadska, večinoma v polpuščavi Kordofan. Tam imajo drobnico, govedo in kamele.

-GOZDARSTVO je razvito zaradi tropskega gozda, pridobivajo pa predvsem mahagonij.

-INDUSTRIJA je zelo slabo razvita, imajo pa nekaj tekstilne, predelovalne in lesne industrije. Počasi se tudi razvija tudi kovinska industrija, ker se je ob Rdečem morju našlo nekaj rud.

PREBIVALSTVO
 Na severu Sudana živijo Arabci, ki so islamske vere in imajo vodilno vlogo v državi. Na jugu Sudana živijo črnci, ki so krščanske vere in živijo v podrejenem položaju. Državljanska vojna poteka že dvajset let med obema deloma države v kateri so znatno močnejši arabci.

GOSPODARSKI ODNOSI
 Sudan ima gospodarske odnose le z islamskimi deželami bližnjega vzhoda in Indijo. Zahodni svet je njihov sovražnik, ki drži z Izraelom. Sodstvo zbira le dokaze in kaznuje po Koranu.

BEGUNSTVO IN LAKOTA
 V Sudanu je okoli 2,5 mio beguncev iz Eritreje in Etiopije. Ljudje živijo skromno a niso lačni. Mednarodne pomoči je zelo malo.

TURIZEM IN INFORMIRANOST
 Turistov je zelo malo, ker v državo lahko vstopiš samo s povabilom ali dovoljenjem, in za vsako mesto potrebuješ posebno dovoljenje. Informacije pa dobivajo preko edine TV postaje ter preko nekaj radijskih postaj.

NAČIN ŽIVLJENJA
 Jedo na tleh, z rokami, hrano pa zajemajo s kruhom. Njihova tradicionalna jed je ful, ki vsebuje kuhan fižol s kozjim sirom in oljem.

 Vloga žensk je rojevanje. So v podrejenem položaju in po poroki mož odloči ali bo hodila v službo, ali gospodinjila doma. Ženske celo življenje skrbijo za otroke ter gospodinjijo in brez moškega spremstva ne smejo zapustiti države.

 V Sudanu je zelo malo družin, ki imajo manj kot pet otrok. Za poroko ženin plača vse stroške, poroka pa lahko stane tudi do 5000 dolarjev, zato se večina moških poroči šele po tridesetem letu. Nevesta se na poroko pripravlja 40 dni. Na poroko so povabljeni vsi sorodniki, prijatelji, znanci, včasih pa tudi mimoidoči.

 Njihove hiše imajo visoke zidove in ločene prostore za moške in ženske. V centru so ceste asfaltirane drugod je pa le prah.